četrtek, 23. maj 2013

5. del - GREMO NAPREJ - V SVET!

Po tem ko je g. Ciril Brajer v Nedeljskem dnevniku s pričanjem Mitje Kunstlja razkril imena vpletenih - objavljam celoten prepis članka:

Ciril Brajer
Še bolj skrivnostno
»Le kdo ti je, Blaž, življenje vzel«
IMENA SO KONČNO ZNANA
Pisanje o umazanijah v vojski zbuja viharne odmeve – Blog o mamilih med našo elito bo zbujal še hujše viharje
Ciril Brajer
Pisali smo o Barbari Furjan in njeni knjigi, ki jo je spisalo šestnajst let raziskovanja skrivnostne smrti brata Blaža. Nabornik slovenske vojske je umrl 27. maja 1997, tik preden je odslužil in odšel domov iz vojašnice Franca Rozmana Staneta. Pa je ponoči varnostnik pri ljubljanskem BTC klical policijo, da vojak s puško od njega terja čevlje. Sezul se je, mu dal svoje, za vojaka tri številke premajhne. Čez nekaj minut je počil strel, Blaž je obležal mrtev, ustrelil naj bi se sam. Družini pa še do danes nihče ni odgovoril na 77 vprašanj. Zakaj so izgubili sina, brata? Imel je dekle, bil je poln načrtov, od šolanja do službe, bil je izvrsten športnik, dobrega zdravja, močne volje, velikega poguma. Zakaj le bi si vzel življenje?!
77 SKRIVNOSTI
Družina je na pomoč klicala predsednika države, vlade, varuha človekovih pravic, novinarje, najemala je odvetnike, zasebnega detektiva, novinarje... Ne pomaga! Blaž je prevažal oficirje, veliko da je videl in slišal, tudi stvari, ki jih ne bi smel. Govorili so o trgovanju z mamili v vojski, o ukradenem in črnem orožju, najvišjih političnih veljakih. Zaradi strahu pred njimi, predvsem pred enim, da ni odgovorov.
Zdaj so drugi časi, vojsko vodi minister Roman Jakič, policijo Gregor Virant. Menda se ne bojita tedanjih veličin pa smo jima poslali onih 77 vprašanj. Toda dvom o uspehu nam je zasejal Mitja Kunstelj:
»Barbari ste največ že pomagali, s člankom. MNZ in MORS bi lahko vsak po svoji strani naredila "revizijo" in še enkrat osvetlila dogodek in preiskavo. Po 16 letih se bo upal marsikdo
spregovoriti. Blaž je bil pošten in vesel fant. Usodnega dne sta s kolegom popivala in se veselila odpusta čez nekaj dni. Marihuano sta šla skadit v hangar. Znašla sta se ob napačnem trenutku na napačnem mestu. Skrita za cerado tovornjaka 150 sta najbrž slišala preveč. Ko sta bila odkrita, je
enemu uspelo pobegniti. Pravzaprav obema. Ura je bila blizu polnoči, ko je vodnik iz avta pripeljal psa. Blaža je pes našel v grmovju za hangarji. Nadaljevanje pa poznate. Vzdržujte medijski pritisk na oba ministra. Jakič nima svojih ljudi na OVS, roko nad dokumenti drži Janšev človek brez obraza Aleksander Lavrih. Ne verjamem, da bo kaj iz tega. Obe službi se bosta "oprali", ozadja, zakaj je do tega prišlo, pa ne bodo načenjali. Če uspe kdo zadevo spraviti pred neodvisno inštanco, sem pripravljen povedati imena vpletenih!«
MITJA SE IZPOVE
Mitja se ni zmotil. Ne minister Gregor ne minister Roman na večkrat ponovljene prošnje nič. Le njune službe:
»Mi s tem nimamo nič. Obrnite se na tožilstvo.« Seveda smo se, že prej, a tudi na Mitjo Kunstlja, že zato, ker je dobro napovedal.
Pravite, da nam je »nadaljevanje jasno«. No, ni nam! Pravzaprav nam nič ni jasno. Vi ste bili očitno poleg?
»Res je, onega dne sem bil tam, v vojašnici FRS. Z Blažem nisem imel nič. Bil sem pa zraven, ko so kolegi oba vojaka našli. Preden sta pobegnila, sem odšel domov. Tam je ostalo pet ljudi. Verjemite, nihče si ne želi, da se tale zgodba obuja! Od petka poslušam grožnje bivših kameradov, naj držim gobec. za noben tekst na blogih, se niso tako razsrdili, kot zdaj po vašem članku in odmevih nanj na spletu. Saj so res burni!«
No, tudi vaši blogi niso prav nežni. Zakaj zdaj tak vihar?
»Le zakaj!? Mene lahko utišajo in proglasijo za lažnivega narkomana in podobno. Vas in Blaževe družine ne. Pometli so pod preprogo že zdavnaj, kar je bilo za pomest. Uspavali so se, zdaj pa tole. Mislijo, da sem jaz gonilo tega, čeprav nimam nič ne z Barbarino knjigo ne z vašim člankom v Nedeljskem dnevniku.«
LOVCI SO RAZKRITI
Še enkrat obudiva dogodke, katerim ste bili priča.
»Blaža so ujeli in sezuli moji kolegi, da bi ne zbežal. Pa je, ob tem pograbil kalašnikovko in stekel. Njegov kolega iz čete je stekel proti spalnicam, Blaž pa v drugo smer, proti poligonom. Iskali so ga s psom, ki je je Alex pripeljal iz avta. Pravo vprašanje za preiskovalce je naslednje: Kateri bivši morisovci so bili tega dne 27.5.97, na dolžnosti v 5. pšto. Ko poiščejo imena, bodo korak bliže resnici.«
Ko smo Mitji kasneje pokazali sprenevedava, do družine mrtvega vojaka žaljiva odgovora, kot je denimo, da ministrstvo za obrambo ni pristojno za podatke o smrti vojaka, mu je prekipelo:
»Takrat so v Moste premestili kakšnih 10 morisovcev, kazensko, Depala vas pač. Tudi mene! Tam smo ustvarili varno bazo v zavetju vojske. Nekaj časa je stvar funkcionirala. Potem se je zgodilo!«
Kaj?
»Saj pravim, tam je imel Moris varno bazo...«
Varno?
»Varno pred javnostjo, pred roko policije, od vojske smo bili tako ali tako nedotakljivi. V prijavnici sem videl morisovca, kar je pomenilo prost prehod. Z mojimi kameradi sem bil že na bojni nogi.«
Kaj to pomeni?
»Počasi smo se razhajali, nisem se več družil z njimi, nisem bil del klape. Če in ko je bilo treba, me je Tone poklical in naročil, kaj naj naredim...«
Tone?
»Tone Krkovič seveda. On mi je posredoval ukaze in navodila glavnega...«
GLAVNI UKAŽE
Ki je bil kajpak Janez Janša?
»Drži. No, zato nisem bil več del najožjega kroga, slišal sem le teorije. Ena je bila, da so Blaža snubili za voznika tovornjaka v trgovini z orožjem. Menda je zatajil, si premislil in jim postal nevaren. Druga teorija se je pletla okoli mamil.«
Vpletene da poznate, razkrili jih boste »neodvisni inštanci«?
»Ker sem videl, kako sta se odzvala Roman Jakič in Gregor Virant, jih bom kar vam. Poleg so bili Darko Njavro - Dare, Franci Oražem, Marko Poje - Kitajc in Matej Torkar. Te sem videl in poznal.«
Vrniva se v kasarno, 16 let nazaj:
»Dareta sem slišal reči, da so »vzeli« dva špijona. Kitajc je primaknil, češ, saj se jutri nihče ne bo nič spomnil, zadeta sta. Pa so ju strpali v kamion, ne vem kako, a ušla sta jim. Eden proti spalnicam, drugi, očitno Blaž, proti poligonu. Dare je poklical Roberta, vodnika psov. Z njim so ga našli, privlekli nazaj, spet se jim je iztrgal in stekel. Od tu me ni bilo več poleg.«
Slišali pa ste gotovo marsikaj.
»Marsikaj se je govorilo a vse bi razkrilo obdukcijsko poročilo, ti dokumenti pa fotografije pa podatki o zaprti krsti, vse to mora nekje biti. Če ni, naj jih družina toži!«
Vaši blogi so odmevni, obiskovalce štejejo v milijonih, vsi čakajo, kdaj vas bo njihov glavni junak Janez Janša tožil...
»Če bi ne pisal resnice, bi me že zdavnaj! Zdaj pripravljam nov blog, o tem, kako sem padel v drogo in kako sem iz nje izplaval. Vmes sem bil šofer dilerja, ki je dostavljal drogo svojim najbolj uglednim strankam, eliti te države. Med njimi je znan ljubljanski odvetnik. Ta blog bo šele sprožil viharje.«
Okvirji:
MINISTRA PA NIČ
Družina pokojnega Blaža Furjana tudi z našo pomočjo ne pride do odgovorov notranjega in obrambnega ministra na svojih 77 vprašanj. Navedimo jih le nekaj:
»Zakaj jih je na policiji in v vojski najbolj zanimalo, če nam je Blaž karkoli povedal?
Kako bi se Blaž v resnici sploh lahko ustrelil s kalašnikovom v svoje sence? Vsak, ki se spozna na orožje, trdi da je to praktično neizvedljivo in če bi se že resnično sam ustrelil s takim orožjem, bi se zagotovo ali v usta ali v brado, nikakor pa ne v sence. Zakaj potem ni imel nobene ožganine? Zakaj je očividec izjavil, da je imel ožganino na levem licu, to je pri izhodni rani, kar je popolnoma nerazumljivo, saj do ožganine pride tam, kjer pride cev na kožo, v Blaževem primeru je bilo to na desni strani glave? Zakaj ni imel pokojnik bolj poškodovane glave - videli smo ga na Žalah - glede na to, da je obducent prvi dan izjavil, da bo pokojnik verjetno kremiran,ker da ima močne poškodbe glave, saj mu je gornji del odprlo in je vse razcefralo, ker pride pri strelu s kalašnikovom do zelo velike udarne moči in ne bi bilo primerno, da takega vidimo. Zakaj so potrebovali osem ur, da so nas o dogodku obvestili? Zakaj je od varnostnika v Carinarnici zahteval, naj pokliče policijo? Zakaj se preiskovalni sodnik in tožilka nista odzvala na poziv kriminalista in na kraj dogodka nista niti prišla? Zakaj je kriminalist izjavil, da je smrt vojaka bila sicer fotografirana, vendar da do teh slik svojci ne bodo nikoli prišli, ker da nimajo te pravice...
In 77 takšnih in podobnih nedoslednosti, ki družini upravičeno zbujajo dvome. Zdaj smo jih poslali tožilstvu, morda bo tam več posluha za nesrečno družino.
TUDI BARBARA PIŠE MINISTRU
»Pozdravljeni, gospod Roman Jakič, ker ste mi enkrat o drugi stvari zelo prijazno dali vse odgovore, ste v neprijetnem položaju, da odgovorite na vseh 77 vprašanj. Poslal vam jih je Nedeljski dnevnik, poznate pričevanje Mitje Kunstlja, pisanje evropske poslanke Tanje Fajon v njenem blogu... Ne gre le za užaloščeno družino, gre za dejstva, za utemeljene sume kaznivih dejanj. Naj zločinci, krivi za umor mojega brata, že vendar odgovarjajo za to...«
Mitja Kunstelj niza nekaj drobcev iz svojega burnega življenja:
“Rojen sem leta 1970 v neuvrščeni socialistični Jugoslaviji. Nisem se rodil leta 1991 in takrat padel z neba. Otroštvo je bilo težko, veliko alkohola in nasilja v družini. Osmi razred je bil čas, ko smo se odločali o vpisu v srednjo šolo. Fotr nas je peljal na večerjo. V gostilno Pri Košcu. Za mizo me je vprašal, kaj razmišljam za naprej. Zinil sem, da bil bil rad policaj. Fotr me je zato zmlatil. Vpisal me je na srednjo šolo za strojništvo. Prepisal sem se na geodezijo, treniral karate, košarko, takoj po srednji šoli sem odšel v JLA. Ostalo pa veste. Nisem ne prvi, ne zadnji Slovenec, ki je kot pogodbenik delal v Afganistanu in Iraku. Letos bo minilo šest let brez heroina. Nočem pomisliti na oni čas. Štiri leta zasvojenosti so me stala vsega, ostal sem brez prijateljev, službe, družine. Imam štiri otroke v najstniških letih.”

s katerim so bili seznanjeni tudi na sodišču, je sodišče na vse skupaj odregairalo kot se je že pričakovalo vnaprej in kot se nam je dogajalo že pred 15imi in več leti, da pač NE OBSTOJAJO NOBENI SUMI ZA STORITEV KAZNIVEGA DEJANJA.

Pisalo se je tudi g. predsedniku Borutu Pahorju, ki očitno na to do danes še ni odregairal in po vsej verjetnosti tudi ne bo:

Spoštovani gospod predsednik,
častna straža je pač le častna straža, častno dejanje pa častno dejanje. Boste ukazali svoji vojski, da končno odgovori družini, ki ji je ubila sina?
Hvala, pozdrav!
Ciril Brajer


Tako da je tudi g. predsednik države bil seznanjen tako z dogodkom, kot z vsemi pričanji in odgovori.

Obvljeno je bilo tudi pismo, naslovljenu g. predsedniku države Borutu Pahorju, na blogu:

http://www.ednevnik.si/entry.php?w=mehanikaleban&e_id=181382

Pa tudi na to kaže, da ne bo odgovora.

Zato pa, ker vem DA ŠE OBSTOJATE DOBRI LJUDJE, ki nas pri tem podpirate, vabim vse LJUDI DOBREGA SRCA v ponedeljek, 27.5.2013 ob 19. uri v GLEDALIŠČE KOPER, da s skupnimi močmi že pošljemo samo zgodbo V SVET. Ker je prevedna že v italijanski in angleški jezik in lahko ji zaželimo le srečno pot, da bi pa daleč nekje le naletela na nekoga, ki nas bo vendarle USLIŠAL in razkril vso skrivnostno in zapleteno zgodbo do vseh potankosti in razodel VSO RESNICO. 

Vsi tisti, ki se nam ne boste mogli na ta dan pridružiti, pa ste vabljeni da naročite knjigo preko spletnega obrazca:

http://www.blazfurjan.net/blog.html

saj boste vsi, ki boste svoj obrazec poslali ravno na ta dan 27.5.2013, ko dejansko že obeležujemo šestnajsto obletnico tega tragičnega in žal še kako resničnega dogodka,

prijeli svoj izvod knjige v slovenskem jeziku na dom s 50% popustom.

Vsak nakup knjige bo pripomogel k temu, da si zgodba lahko čimprej utre svojo nadaljno pot v svet, ker zaenkrat izhaja tudi v italijanskem in angleškem jeziku še vedno v samozaložbi.

NAVSEZADNJE JE TA KNJIGA Z NASLOVOM "V IMENU RESNICE" S TAKO PRETRESLJIVO IN ŠE KAKO RESNIČNO ZGODBO NAPISANA Z NAMENOM RAZKRITJA RESNICE.