Nekako si vseeno hranim sproti vse dogodke, ki so se tudi začeli z vse večjo intenzivnostjo odvijati po izidu same knjige.
Vse od čudnih sanj, ko se mi je neke noči tako slikovito sanjalo, da sem čisto vse podobe do potankosti razločila, da bi morda še tisti hip prepoznala osebo, če bi jo srečala pred svojimi očmi. Sanjala sem sicer popolnega neznanca...In kot sem zapisala takrat že na svojem Facebook profilu, me je budilka prebudila iz groznih sanj. V sanjah sva z bratom Borutom prišla namreč na sled Blaževemu morilcu. Po tolikih letih! Ime mu je bilo Zoki. Problem je bil pa ta, da je bil on edini oboržen in smo mu morali dovoliti, da vpričo nas zbeži. Vse kar sem mu v sanjah uspela še pokazati, je bil dvignjen sredinec, kar sicer ni v moji navadi, a jeza je bila močnejša, ker je kar tako pred našimi očmi oddrvel. Enostavno sva mu morala dopustiti, da se je usedel v svoj avto in z njim odhitel, medtem ko sva se midva z Borutom skrivala za nekimi drogovi. A moje misli so mi še v sanjah glasno sporočale: "Še se bova srečala! Zagotovo te najdemo!"
In tudi takim in podobnim sanjam navkljub, je knjiga vendarle nastala in izšla, zahvaljujoč tudi mami, ki je vsa ta leta, pridno shranjevala ves material in ga dodajala v fascikle. Kar tudi še danes počne.
Po izidu knjige, ki je dejansko izšla septembra 2012, ko bi Blaž dopolnil že svojih 35 let, se je vse najprej odvijalo dokaj počasi. Oziroma sem pač sama pričakovala veliko intenzivnejši in hitrejši razplet vsega skupaj. Veliko je bilo potrebno vložiti truda, da bi spet pregovorila medije, da podprejo to temo in da nam pomagajo, da zgodbo ponovno "oživimo" in da zdodba vendarle dobi svoj epilog. Rečeno mi je bilo namreč večkrat, da je potrebno počakati nek ugodnejši trenutek. Da ni še pravi čas za to temo??!!!
Nato me je v decembru presenetil klic bralca, zaposlenega v vojašnici, ki je do knjige prišel v knjižnici. Zgodba ga je tako prevzela, da me je enostavno moral poklicati. Povedal mi je že po telefonu, da dejansko ničesar ne ve, a da bi se kljub temu rad sestal z mano. Knjiga je vendarle začela dobivati svoj namen in pomen. Ljudje so me začeli vse intenzivneje usmerjati naprej, do drugih ljudi, ki bi morda vedeli o vsem več.
In že to, da bo kmalu dokončana tudi v angleški in italijanski različici, zakar sta zaslužni tako Lucienne Lončina kot Sara Corbatti - pomeni ogromno. Še več pomeni to, da sta se dejansko sami prijazno odzvali, da to storita. Ker sta enostavno čutili, da je tako prav in da ta knjiga mora naprej, v svet! Obe sta mi tudi razodeli, da sta med prevajanjem velikokrat jokali in kot da bi podoživljali Blaža ob vsem tem.
Tako bomo knjigo naposled, ob že šestnajsti obletnici dogodka, ko so nam na silo odzveli Blaža in ga iztrgali iz naših življenj, v gledališču v Kopru, v ponedeljek, 27.5.13 ob devetnajsti uri, obudili spomin na Blaža in hkrati prvič prijeli v roke tudi knjigi v angleški in italijanski različici.
Ker lani sem si v januarju zadala, da bo ob 15. obletnici tega krutega dogodka, Blažu v spomin organiziran koncert v Taverni v Kopru in ta se je tudi zgodil, nato je izšla knjiga, zdaj pa ta knjiga pojde tudi v svet.
In to le z enim namenom, da izpolni svoje poslanstvo, zaobkroži svet in najde krivce, ki bodo nekega dne tudi sami vestno odgovarjali za Blažev umor. Četudi se še tako težko sliši oziroma prebere ta beseda, pač ne moremo zapisati drugače, ko enostavno še predobro vemo, da v primeru Blaža Furjana na služenju vojaškega roka ni šlo za samomor, temveč kar za umor.
Več o vsem pa v sami knjigi, ki je na voljo po vseh bolje založenih knjigarnah po Sloveniji, kot tudi v knjižnicah po vsej Sloveniji kot tudi na način, da jo enostavno naročite kar preko te Blažu namenjene spletne strani in jo preprosto prejmete na vaš naslov.
Vsem ki nam vlivate dodatni up na naši poti, smo neizmerno hvaležni, ker enostavno vemo, da slej ko prej bo tudi resnici in pravici zadoščeno. Ker je RESNICA naposled MOČNEJŠA OD LAŽI.
