3. del: Nevihtni dnevi

Pa se je pričelo. Tudi obdobje nevihtnih dni!!!

Še isto noč po zapisanem blogu o Zatišju pred nevihto, sem spet zelo živo sanjala, kako mi je Blažev morilec bil na sledi. Da nekako je ubežal od nekod in me lovil po Markovem hribu. Le dobri prijatelji so mi krili hrbet, da sem se dobesedno pred njim, ki mi je bil za petami, skrivala in nekako sem mu uspela v sanjah tudi ubežati.

Kot da to ne bi bilo dovolj, mi je začel brat Borut pripovedovati o nekih jasnovidnih sanjah, kjer da je videl, da so naju ugrabili, a da sva uspela izrabiti trenutek njihove nepazljivosti in jim pobegniti. Da morda je to le neko sporočilo in naj bom previdna. Obrnila sem se tudi na svojega trenerja Janeza, ki mi je dal tudi nekaj naukov, kako naj se pripravim na to, če bi se mi eventuleno res kaj takega lahko pripetilo, in kako naj si pripravim "dekico", da če bi morala kje v gozdu prespati, me ne bi zeblo, zadostno količino vode, morda kak skuter brez registracije, da me ne izsledijo, ipd.

Zazdelo se mi je, kot da vse to ne more biti res, da že malo "pretiravam" z vsem skupaj.

A da bi bila stvar lahko še bolj "čudno zapletena", se mi je tudi preko socialnega omrežja Facebook oglasil nekdo, ki je očitno le v ta namen odprl svoj profil pod imenom Marko Smrček, brez fotografije in česarkoli drugega. Napisal mi je najprej iskreno sožalje itd, ter da bi nam želel pomagati, ker da je preživel z Blažem zadnjih 5 minut njegovega življenja na razdalji 20 metrov in da nam lahko poda jasne odgovore o tem, kako naj bi se Blaž vpričo njega ustrelil. A da res ne ve, kaj pa naj bi se dogajalo prej, preden je Blaž skočil preko ograje. Pa sem razmišljala, kako bi ta "anonimnež", ki mi ni želel zaupati svojega priimka, četudi mislim da vem za koga gre, že po zapisnikih sodeč, sploh vedel o tem, da je Blaž preskočil kakšrnokoli ograjo, če tega policista takrat tam sploh naj ne bi bilo. In tudi razmišljala sem, kaj naj bi on kot policist sploh počel tam na Letališki ulici ob taki jutranji uri, če pa Sintalov varnostnik ni poklical Policije, ki naj bi jo Blaž v svojo zaščito od njega zahteval, temveč naj bi le ta poklical svoje varnostnike. Četudi vemo, da so dejansko tisto noč bili navzoči tako civilni policisti, kot vojaški policisti, kot Sintalovi varnostniki in verjetno še marsikdo, o čemer nam je tudi Mitja Kunstelj že pred več kot letom dni pisal.

V svojem "paranoičnem" razmišljanju, da mi pa morda nastavljajo kako past in me želijo na tak način izvabiti na "pogovor", sem že obvestila tudi prevajalki knjige Lucienne in pa Saro Corbatti ter oblikovalko knjige za tuji trg, da če se mi slučajno karkoli zgodi, naj prosim poskrbijo za to, da bo knjiga vsekakor ugledala luč v tujini in dosegla svoj namen. Lucienne me je posvarila, naj nikakor ne hodim na noben pogovor z nikomer, ker vseeno ne vem s kakšnimi ljudmi imamo opravka, na kar so me tudi že večkrat opozarjali v preteklosti in zato sem tudi to "dotično pričo" seveda naslovila kar na novinarja Cirila Brajerja, da če ima kaj za povedati, naj pove kar njemu, kot javna priča.

Ciril mi je namreč napisal takole: Barbara, takšne lahko preveriš tudi tako, da jih napotiš name, jim poveš, da sem novinar, jim mirno daš mojo mobi številko pa se bo brž videlo.

Seveda se do danes ni odzval, kljub temu da sem mu dala tudi novinarjev e-mail naslov. Ciril pa mi je takole odpisal: Tako, Barbara, in v takšnih in podobnih primerih me vedno uporabi - že to je lahko test resnosti, končno pa tudi varovalka. 

Hkrati sem bila obveščena tudi o vseh vnovičnih pisanjih g. Cirila na ministrstvo za obrambo in na ministrstvo za notranje zadeve, kjer še kar čakamo na vse odgovore. Nazadnje so po ničkolikih vztrajanjih g. Cirila le odgovorili, da bo pač potrebno še malce počakati na odgovore, kljub temu, da so sprva napisali, da bodo do konca že minulega tedna odgovorili, ker da je veliko vprašanj in da je pač zadeva že nekoliko "stara". Tako je pač očitno treba določenim ljudem le osvežiti spomine.

In morda jim jih bo pomagal osvežiti tudi Mitja Kunstelj, ki je tole zapisal včeraj v svoj blog, o čemer so me tudi nemudoma obvestili:

http://mikstone1.blogspot.com/

Dolžnost je težka kot gora. Smrt vojaka, je lahka kot pero!

Paravomo, je imel v vojašnici Franca Rozmana Staneta, domovinsko pravico. Domovinsko pravico, da ubrani lik in delo maršala Janeza. Leta potem, ko je Janeza odnesla Depala vas, smo imeli v omenjeni vojašnici svoje zatočišče! Kdo? Paravomo!

Vročega pomladnega večera (pisalo se je leto 1997), smo v vojašnico FRS, razčiščevali izginulo orožje. Med brati paravomovci, je izginilo cca 100.000 dem. Janez Janša je besnel. Osumljenca smo zvezanega v prtljažniku, dostavili v enega od hangarjev. Dežurni in dežurni VP, sta se kalila v Moris-u, zato ni bilo zastojev. Potem pa katastrofa!

Dva mladeniča sta bila v hangarju. Oba na služenju domovini. V hangarju sta se skrila, ker sta konec vojaščine proslavljala z alkoholom in travo"! Med mučenjem in teroriziranjem zvezanega ujetnika paravoma, se je enemu od skritih fantov, utrgal krik. Paravomovcem, je padel mrak na obraz. Z uperjenim orožjem, so krenili proti ceradi, od koder se je slišal krik.

žrtev paravoma Blaž Furjan
Fanta sta se pognala v beg. Eden je srečno ušel. Drugi ni imel te sreče. Paravomo man RX , je iz avta pripeljal psa. Nekaj minut kasneje, je pes zavohal prestrašenega fanta. Slednji se je pognal v beg. RX je spustil psa. Pes je fanta ujel, podrl in obvladal. Fant je končal pod ključem paravoma. Bolno zamisel, da se fanta zadrogira z LSD, je večina sprejela. Tako naslednji dan, ne bi razločil, kaj je realnost in kaj ne. Za vsak slučaj, da vezalk ne uporabi v samomorilne namene, so fanta sezuli in zaprli v keson 150 tke!

Dve uri kasneje, na fanta ni pazil nihče. Zadet od strupenega LSD-ja, na smrt prestrašen in bos, je skočil iz kesona. Pri vratih je pograbil kalašnikovko, ki jo je nemarno odložil njegov stražar. In stekel v noč. 

Bos, ranjen in v smrtnem strahu, je preskočil ograjo in stekel proti ljubljanskemu BTC-ju! Nekaj trenutkov kasneje, je podlegel strelnim ranam! Janez Janša in kompanija! Čas bi bil, da nekdo odgovarja. Družina Furjan terja odgovore! klapend

G. Ciril je tudi blog takoj posredoval obema ministrstvoma ter tudi tožilstvu, pa le nadejamo se lahko da se bodo pa tokrat stvari le premaknile. 

Čeravno sem po eni strani že v Sloveniji nekako "obupala" nad vsem skupaj, zato pa pač knjiga pojde dalje v tujino. Naj kar obkroži svet, pa morda se nekega dne le najde nekdo, ki bi raziskal vse skupaj v detajle!!! Ker žal, pri nas se preveč izpostavljati in "rovariti" dalje je lahko tudi sila nevarno.

Saj me je že pred časom tudi prijateljica zaposlena v eni izmed državnih inštituciji opozarjala o tem, da ko so samo poskušali do dokumentov, jim je bilo takoj v štartu rečeno, da naj ta primer pustijo pri miru, ker gre nedvomno za samomor, le da svojci in pa sestra, se nikakor ne želijo s tem sprijazniti. Med vrsticami pa jim je bilo že povedano, da če ne želijo imeti problemov, naj raje opustijo idejo o nadaljnem raziskovanju tega primera??!!

Danes zjutraj me je pa presenetil še telefonski klic prijazne gospe iz drugega konca Slovenije, da se jim je podobna zgodba pripetila pred tremi leti, ko sta z možem izgubila svojega edinega sina - v policiji - in so jima dejali, da je pač storil samomor, v kar še dandanes ne verjameta. Ravno tako sta imela stik po njegovi smrti z Medijem, ki jima je dejal, da si ni nikakor sodil sam, temveč da je bil umorjen, ker je preveč vedel. Njeno sporočilo pa je bilo predvsem to: DA NAJ VEM, DA SO LJUDJE NA MOJI STRANI, KI NAS PODPPIRAJO NA NAŠI POTI IN DA VERJAMEJO NAŠI ZGODBI IN DA SE ŽAL TAKE STVARI VENDAR DOGAJAJO PRI NAS. DA STA SAMA OBUPALA, KO STA VIDELA, DA NIMATA NE DOVOLJ MOČI, NE DENARJA, DA BI VSE SKUPAJ IZPELJALA, KER KOT MALI ČLOVEK PROTI SISTEMU SI ENOSTAVNO NEMOČEN. DA PA NAJ SAMA, ČE LE PREMOREM KOT SESTRA ŠE DOVOLJ MOČI IN POGUMA VZTRAJAM NAPREJ IN ČISTO DO KONCA. NAJ SE NE VDAM.

IN TUDI VEM, DA KO SE BO ENKRAT DOKONČNO RAZJASNIL PRIMER BLAŽA FURJANA, bodo na žalost priplavale na površnje kot vrelec iz globočin, še vse druge "svinjarije", vsi tisti "zaplankani samomori", ko dejansko ni nič lažjega, kot smrt nekoga prikriti s tem, da si je pač sodil sam in potem se pač LAGATI NAPREJ, DA JE TO ITAK NORMALNO, DA SE NIHČE OD SVOJCEV ŽAL LE S TEM NIKAKOR NE MORE SPRIJAZNITI.

A čas je prišel!! Čas za to, da se "počistijo" računi!!! 

Hvala tudi tebi Mitja Kunstelj, da si tokrat le premogel ves pogum in javno objavil zgodbo tako, kot jo sam poznaš.