2. del: Zatišje pred nevihto

Po ničkoliko vztrajanjih oz. "trkanjih na različna vrata"s samo zgodbo zapisano v knjigi V imenu resnice, kjer so nas nekako sprva odslavljali, da pač uredništvo ni potrdilo same zgodbe, da še ni morda za to primeren trenutek, da ni nič novega v sami zgodbi in da ko bomo imeli oprijemljive dokaze, naj se oglasimo, ipd..., sem nedavno le prejela prijazno sms sporočilo, da naj bom v studiu TV Koper takoj po velikonočnem ponedeljku, torej v torek, 2. aprila 2013.

Bila sem gostja v oddaji TV Dobro jutro, kjer sem imela na voljo le 7 minut, da na kratko predstavim celotno zgodbo.

Le dan poprej, preden sem bila obveščena o tem, da me vabijo v svoj studio na klepet, sem se pa odločila, da že vendar moram premakniti zadeve naprej, zato so praktično kar čez noč nastali tudi letaki, ki so v nekaj dneh preplavili nabiralnike v občini Koper in vabili na predstavitev knjige v gledališču ter hkrati opozarjali na izid same knjige.

Tako je v oddaji Dobro jutro nastal tale prispevek:

Na minutaži 35:03 v pičlih 7ih minutah predstavitev in namen knjige V IMENU RESNICE, posvečene bratu Blažu Furjanu:

http://tvslo.si/predvajaj/v-zivo-tv-slovenija-2/tv.slo2/#ava2.162806836;

Dobro jutro, 3. del

Po njem so pričeli prvi večji odzivi od ljudi, s katerimi se srečujem vsakodnevno ali pa tudi le poredko. Mnogi so me pohvalili, da sem na svoji poti izredno pogumna in da naj vztrajno nadaljujem naprej.

Lepo me je presenetil tudi sms snemalca iz POP TV, da je slišal, da sem imela dober prispevek na nacionalni TV. Tako smo se vendar uspeli dogovoriti tudi s snemalno ekipo iz POP TV-ja, da namenijo ponovno pozornost sami zgodbi.

V ponedeljek, ki se je zgodil približno le teden dni pozneje po oddaji Dobro jutro, se je ta manj kot 3-minutni prispevek, čeravno smo snemali vsaj kako uro vse skupaj na četrkovo dopoldne pred tem, vendarle znašel na POP TV, v novicah ob 13.25.

http://www.youtube.com/watch?v=04iJd259Cd0

Po tem prispevku pa sem prejela odziv novinarja Nedeljskega dnevnika, ki mi je napisal, da si je ogledal prispevek in da sem borka. To mi je pomenilo ogromno, saj mi vsaka potrditev, da smo na pravi poti veliko pomeni.

Tako se je tudi novinar Nedeljskega dnevnika potrudil, da je dobil s strani svojega uredništva odobreno temo in že dan kasneje sva se praktično sestala v Kopru. Nato je nastal izjemen članek v Nedeljskem dnevniku, nad katerim sem bila tudi sama nadvse presenečena, kako lepo je g. Ciril Brajer vse skupaj strnil v neko smiselno celoto.

In ne le to, odločil se je tudi poslati vseh 77 odprtih vprašanj iz knjige obema ministroma: tako na ministrstvo za notranje zadeve oz. policiji kot tudi ministrstvu za obrambo oz. vojski, s pripisom, da bi pa sedaj bil že čas, da bi družina Furjan po tolikih letih prejela ustrezne odgovore na svoja še kar odprta vprašanja.

Seveda zaenkrat še ni bilo nobenega odziva, a pustimo se presenetiti.

Tudi evropska poslanka ga. Tanja Fajon se je močno zavzela za samo zadevo in ravno na isti dan, ko je izšel tudi Nedeljski dnevnik, to tudi objavila v svojem blogu:

http://www.tanja-fajon.si/?lang=&option=blog_view&blog_id=27&page=Blog

 ter hkrati poslala pismo ministru:

Spoštovani gospod minister Roman Jakič!
Rada bi vas seznanila z zapisom, ki sem ga nedavno objavila na svoji spletni strani in s katerim odgovarjam državljanki Barbari Furjan, ki po 16 letih še vedno raziskuje nenavadno smrt svojega brata – vojaka Slovenske vojske. 
V knjigi, ki jo je poslala, so zbrana pričevanja in nekateri dokumenti, sicer brez imen (ki jih hranijo v domačem arhivu), omenja pa tudi organizirani kriminal - trgovino z orožjem in z mamili v okviru Slovenske vojske.
Moja pooblastila dlje od zapisa in prenosa informacije ne sežejo, zato pa prosim vas, če lahko v okviru svojih pooblastil temu primeru ponovno posvetite ustrezno pozornost.
V času, v katerem obljubljamo moralno odgovornosti in politično poštenost, bi bilo več kot prav, da tudi »pod preprogo pometene stvari« dobijo svoj epilog.
www.tanja-fajon.si (blog)
Z zapisom seznanjam še ministra za notranje zadeve Gregorja Viranta in varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer.
Z lepimi pozdravi in željami za uspešno delo,

Tanja Fajon,

poslanka v Evropskem parlamentu,
članica Odbora za notranje zadeve, pravosodje in državljanske svoboščine ter koordinatorica Odbora za boj proti organiziranemu kriminalu in pranju denarja

Pred petimi dnevi smo dobili iz njene pisarne še to obvestilo, da je g. Gregor Virant sporočil, da je o tem že obvestil Policijo.

G. Ciril Brajer pa je včeraj še podrezal oba ministra, do kdaj lahko pričakuje odgovore, a zaenkrat še ni konkretnih odzivov na vse to.

V prejšnjem tednu nas je prijazno presenetilo tudi pismo, ki ga je ga. Vlasta Nusdorfer poslala še v pisni obliki Lucienne Lončina, ki ji je v mojem imenu poslala knjigo v branje, da če bo le mogoče, se bo udeležila našega dogodka v gledališču v Kopru, 27.5.2013 in da nas bo o tem obvestila še teden dni prej.

Tako smo sedaj spet v tisti fazi, ko se spet ugiba, ali se bodo stvari tokrat le že premaknile naprej, ali bomo pač morali s knjigo najprej obkrožiti ves svet, preden se bodo zadeve tudi v naši Sloveniji okoli te zgodbe že vendar skristalizirale in jasno ter glasno, predvsem pa ISKRENO, razodele.

Kakorkoli že, sami ne bomo čakali več niti trenutka, temveč pač gremo s knjigo naprej, po poti do resnice.

Še bolj kot sami odzivi medijev, ki nam nadvse pomagajo in popdirajo pri sami zgodbi, ker vendar še obstajajo tudi novinarji z vestjo!!, nas razsveljujejo tudi nova mnenja bralcev knjige, ki nam še naprej vztrajno sporočajo, da nas podpirajo na naši poti in da predvsem verjamejo v to, da bo naposled RESNICA le premagala LAŽ.

1. del: Dogajanja po nastanku knjige

Na pobudo novinarja, sem se kot avtorica knjige "V imenu resnice", naposled le odločila za zapisovanje bloga.

Nekako si vseeno hranim sproti vse dogodke, ki so se tudi začeli z vse večjo intenzivnostjo odvijati po izidu same knjige.

Vse od čudnih sanj, ko se mi je neke noči tako slikovito sanjalo, da sem čisto vse podobe do potankosti razločila, da bi morda še tisti hip prepoznala osebo, če bi jo srečala pred svojimi očmi. Sanjala sem sicer popolnega neznanca...In kot sem zapisala takrat že na svojem Facebook profilu, me je budilka prebudila iz groznih sanj. V sanjah sva z bratom Borutom prišla namreč na sled Blaževemu morilcu. Po tolikih letih! Ime mu je bilo Zoki. Problem je bil pa ta, da je bil on edini oboržen in smo mu morali dovoliti, da vpričo nas zbeži. Vse kar sem mu v sanjah uspela še pokazati, je bil dvignjen sredinec, kar sicer ni v moji navadi, a jeza je bila močnejša, ker je kar tako pred našimi očmi oddrvel. Enostavno sva mu morala dopustiti, da se je usedel v svoj avto in z njim odhitel, medtem ko sva se midva z Borutom skrivala za nekimi drogovi. A moje misli so mi še v sanjah glasno sporočale: "Še se bova srečala! Zagotovo te najdemo!"

In tudi takim in podobnim sanjam navkljub, je knjiga vendarle nastala in izšla, zahvaljujoč tudi mami, ki je vsa ta leta, pridno shranjevala ves material in ga dodajala v fascikle. Kar tudi še danes počne.

Po izidu knjige, ki je dejansko izšla septembra 2012, ko bi Blaž dopolnil že svojih 35 let, se je vse najprej odvijalo dokaj počasi. Oziroma sem pač sama pričakovala veliko intenzivnejši in hitrejši razplet vsega skupaj. Veliko je bilo potrebno vložiti truda, da bi spet pregovorila medije, da podprejo to temo in da nam pomagajo, da zgodbo ponovno "oživimo" in da zdodba vendarle dobi svoj epilog. Rečeno mi je bilo namreč večkrat, da je potrebno počakati nek ugodnejši trenutek. Da ni še pravi čas za to temo??!!!

Nato me je v decembru presenetil klic bralca, zaposlenega v vojašnici, ki je do knjige prišel v knjižnici. Zgodba ga je tako prevzela, da me je enostavno moral poklicati. Povedal mi je že po telefonu, da dejansko ničesar ne ve, a da bi se kljub temu rad sestal z mano. Knjiga je vendarle začela dobivati svoj namen in pomen. Ljudje so me začeli vse intenzivneje usmerjati naprej, do drugih ljudi, ki bi morda vedeli o vsem več.
In že to, da bo kmalu dokončana tudi v angleški in italijanski različici, zakar sta zaslužni tako Lucienne Lončina kot Sara Corbatti - pomeni ogromno. Še več pomeni to, da sta se dejansko sami prijazno odzvali, da to storita. Ker sta enostavno čutili, da je tako prav in da ta knjiga mora naprej, v svet! Obe sta mi tudi razodeli, da sta med prevajanjem velikokrat jokali in kot da bi podoživljali Blaža ob vsem tem.

Tako bomo knjigo naposled, ob že šestnajsti obletnici dogodka, ko so nam na silo odzveli Blaža in ga iztrgali iz naših življenj, v gledališču v Kopru, v ponedeljek, 27.5.13 ob devetnajsti uri, obudili spomin na Blaža in hkrati prvič prijeli v roke tudi knjigi v angleški in italijanski različici.

Ker lani sem si v januarju zadala, da bo ob 15. obletnici tega krutega dogodka, Blažu v spomin organiziran koncert v Taverni v Kopru in ta se je tudi zgodil, nato je izšla knjiga, zdaj pa ta knjiga pojde tudi v svet.

In to le z enim namenom, da izpolni svoje poslanstvo, zaobkroži svet in najde krivce, ki bodo nekega dne tudi sami vestno odgovarjali za Blažev umor. Četudi se še tako težko sliši oziroma prebere ta beseda, pač ne moremo zapisati drugače, ko enostavno še predobro vemo, da v primeru Blaža Furjana na služenju vojaškega roka ni šlo za samomor, temveč kar za umor.

Več o vsem pa v sami knjigi, ki je na voljo po vseh bolje založenih knjigarnah po Sloveniji, kot tudi v knjižnicah po vsej Sloveniji kot tudi na način, da jo enostavno naročite kar preko te Blažu namenjene spletne strani in jo preprosto prejmete na vaš naslov.

Vsem ki nam vlivate dodatni up na naši poti, smo neizmerno hvaležni, ker enostavno vemo, da slej ko prej bo tudi resnici in pravici zadoščeno. Ker je RESNICA naposled MOČNEJŠA OD LAŽI.